Prvomajske počitnice

Kakor dijaki, se tudi sama veselim počitnic. Svojo službo imam rada in se vsako jutro z veseljem odpravim od doma, ampak vsak počitek prav pride, čeprav se je že nekajkrat zgodilo, da sem se doma bolj nadelala, kakor bi se v službi. Zadnje čase pa sem počitnice začela povezovati z Rino. Jesenske, zimske, prvomajske...za vsake imam točen plan, kaj vse bova počeli.
Moram priznat, da je Rina vsako jutro čakala, kdaj se bom odpravila delat, saj je vajena mojih vsakodnevnih odhodov. Tokrat sem ji pa že dopoldne namesto: ˝Papa Rina, ti počakaš doma!˝ rekla: ˝Rina, greva!˝ Veselju ni bilo konca. Ob teh besedah se začne direndaj, cviljenje, lajanje, skakanje... Ta evforija mi je toliko simpatična, da je nisem odvajala od takega obnašanja. Tik pred odhodom ji še povem: ˝Kje ti je povodec, prinesi ga!˝ Takrat doživi še en napad sreče in ga nato zares prinese.
Počitniške dni sva preživljali na sprehodih, izletih in na nogometnem igrišču. Posvečala sem se ji 100%.

  

                                                                                      Jaz pripravljena! Kaj pa vi?

 In je prišel ponedeljek, ko sem po dolgem času Rino pustila doma ji spet rekla, naj počaka. Videla se je žalost v njenih očeh. Legla je pod višnjo in me samo s pogledom spremljala.