Naši nedeljski potepi so se razvili v neko vrsto pravila. Po kosilu se ne moremo zadržati doma, ampak samo tuhtamo kam bi pa danes šli? Morda bi se še nekako zadržali doma, če za nami ne bi cepetala Rina in nas vabila nekam - kamorkoli.
Tokrat smo se domislili Kmečkega turizma Goričanec - Seoski turizam Goričanec. Turizem se nahaja z druge strani reke Mure, v obmejnem področju s Slovenijo in ponuja velik izbor aktivnosti in počitka. Ob umetnem jezeru se nahaja šola jahanja, nogometno igrišče, igrišče za otroke, bungalovi, mesta za ribarjenje, veliko živali in za nas najpomembnejša sprehajališča ob reki Muri. Skratka za vsakogar nekaj, še posebej za našo navihanko.
V kompleksu imajo šolo jahanja in zato tudi veliko konj, kobil in žrebičkov. In prav ti majhni in navihani predstavniki so vzbudili največjo pozornost pri Rini. S konji se do sedaj ni srečala, zato je zagnala vik in krik, tako da so nas vsi samo začudeno gledali. Hotela je k ogradi, ko pa se je žrebiček zagnal proti nam, pa je ugotovila, da je pa le prevelik zanjo in se je hitro skrila za mojo nogo. Ko se je ta oddaljil je ponovila napad in se nato spet skrila. Lajež je odmeval po okolici in morda bi nas celo pregnali, če se ne bi sami umaknili.
Nalajala je tudi druge živali v ogradah, zato smo se umaknili na sprehajališče. Vmes je na terasi, ene od gostiln, kjer smo se malce osvežili, nalajala še dva otroka. In to tista najmanjša. Prvi je bil pogumen in ni niti trznil, drugi pa se je šokiral in v joku stekel k mami. Joj, neprijeten občutek.
Otrok se še zmeraj boji in jih z laježem preganja od sebe. Jaz v njenem laježu razberem sledeče: ˝Stran od mene!˝
Za konec smo se še popeljali po medžimurskih vinogradih in si ogledali okolico. Pot domov je naša Rina prespala, saj jo je cel dan močno izmučil. Ja, ko toliko novega doživiš v enem dnevu:)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar