Sama bi jo včasih najraje zatajila ali se pogreznila v zemljo od sramote, ki mi jo je Rina priredila. Vendar nikoli ni bilo nič tako pomembno, da bi ji zamerila.
Nedavno sem pogledala film ˝Marley and me˝ in našla veliko stičnih točk. Labrador Marley je bil vihrav, norčav in neposlušen kuža, ki je zmeraj našel način, da je kaj ušpičil. In prav takšna je bila naša Rina. Hmmm....če sem iskrena je še zmeraj.
V šoli je bila tako poredna, da smo jo morali po nekaj mesecih izpisati, ker se tam ni dalo delat z njo. Najhuje je bilo to, da je motila svoje ˝sošolce˝. Tisti, ki si je ogledal film o Marleyu, se bo zagotovo spomnil inserta iz pasje šole. Jaz sem se močno nasmejala, ker sem se spomnila najinih dogodivščin.
Porednega psa pa ne moreš kar tako pustit brez šole. Nevzgoja ali nepravilna vzgoja lahko prinese hude posledice. Ni bilo druge rešitve, kakor individualno učenje z gospodom N. Temu gospodu doma pravimo kar Cesar Millan, ker je v zelo kratkem času prevzgojil našo porednico. Tako se zdaj mirno lahko odpravimo tudi na poligon v pasjo družbo.
Rinin učitelj nas še zmeraj obiskuje dvakrat tedensko, kar pomeni, da se v njeno prid moram nečemu odreči. In tudi to odrekanje je del vsakdanjika pasjeljubcev. Namreč časi psov čuvajev, ki so pripeti zunaj na verigi, so mimo. Pes sodi v družino in mora biti njen enakopravni član.
Film ˝Marley and me˝ je posnet po resnični zgodbi. Gre za izjemno zgodbo o prijateljstvu, kakršna je tudi najina.
